[ Pobierz całość w formacie PDF ]

jo vojsko.«
Jesenskega popoldneva je cepil drva na dvori0 ãu.
Mimo je vodil Ljubljanãan, 0 tudent K. F. oddelek belih.
»Hej, stari, kje ima0 sinove?«
»Ne vem,« je odvrnil Matija in drÏal sekiro v roki,
sekiro, nabru0 eno na obe strani.
»Ustrelili bi starega,« je dejal neki jeziãni domaãi bel-
ãek.
»Molãi, ti krota umazana,« je zavpil Matija, »v zadnji
vojski sem na Soãi in Piavi streljal italijanske vojake.
Kdor se me dotakne, mu bom razbil glavo.«
»Ampak 0 e prej bomo poiskali tvoje sinove in skupaj
boste gagnili tukaj ob cerkvenem zidu, da ve0 , stari ce-
pec.«
»âe so moji sinovi taki cucki, da bi se dali kar Ïive
ujeti, jih kar ustrelite,« jim je odvrnil Matija in naprej
cepil drva.
»Jaz bi ga kar ustrelil,« je dodal suhec, ki Matije videti
ni mogel.
»A tako, ti bi streljal starega sivega ãloveka. Dvajset
vas je proti enemu. Streljal bi. I0 ãite one v gozdu, kaj se
vsajate nad menoj,« je zavpil Matija.
73
VA·KA KRONIKA
BESeDA
»Obesimo ga,« je grozeãe dejal suhec. »Obesimo ga
na hru0 ko za skednjem.«
»Zaenkrat ne,« je dejal F. K. »Drugiã ga bomo ustre-
lili. Visel bo skupaj s svojimi pasjimi sinovi.«
»Seveda, ãe bo ljubi bog usli0 al va0 o Ïeljo. Ljubi bog
ima dolgo roko, so rekli vãasih modri ljudje.«
»Ne bo0 se ti, stari, norãeval iz nas in ljubega boga,
ker smo Kristusovi voj0 ãaki, ki uniãujemo partizansko
rdeão golazen.« Pred odhodom je zelen od jeze, zaÏugal
Matiji: »Pasji starec, kar pripravi se. Na Martinovo ne
bo0 veã govoril. Kar pripravi se in spokori.«
Drugi dan so njegovi sinovi Ïe zvedeli, kako so mu
grozili.
»âe ga dobimo, bo visel,« je dejal Matijev sin. »Ali bo
pa v postojanki Ïiv zgorel,« je dodal ãetni komandir. (To
se je tudi zgodilo v Grahovem 23. XI. 1943. leta).
Tudi Matiji so se iztekle ure. Zvonil je bolj na kratko.
Pritrkaval je le ob sobotah in samo pet minut. Iz cerkve-
nih lin je opazoval Ïalujoãe v ãrno obleãene Ïenske, ki
so hodile v trg mimo ·entmartina. Ko je odzvonil, se je
skozi lino oziral v mogoãne gozdove, kjer je vsak dan
grmelo.
»Ko bo konec vojne in bo pri0 la zmaga v deÏelo, bom
zvonil in pritrkaval dva dni in eno noã, kakor ded Luka
leta osemin0 tiridesetega,« je sam sebi govoril in poslu0 al
drdranje oddaljenih mitraljezov in treskanje bomb.
74
VA·KA KRONIKA
BESeDA
Vsak dan so ga obiskali Italijani in beli. Hoteli so zve-
deti, kje so sinovi. Zmigoval je z rameni.
»Predno bo ko0 nja, bo0 ustreljen ali bo0 visel,« mu je
ob neki preiskavi dejal belogardistiãni oficir in tolkel s
pi0 tolo ob staro javorjevo mizo.
Matija mu je drzno odvrnil:
»Tudi to se lahko zgodi. Vi pa tudi niã ne veste, kako
bo z vami do konca vojne.«
»Molãi, stari gobec, zmagali bomo mi, ker smo Kris-
tusovi voj0 ãaki. Bog, papeÏ in 0 kof pa komunistov ne
marajo, ker so seme antikristovo. Moli stari, ker bo0 vi-
sel.«
»Star sem in lahko kriãite name. Da veste, leta 1917
sem pri Cerknici skoraj ubil madÏarskega majorja, ker je
tepel na0 e vojake.« Pokazal je bajonet. »Preden bom
obe0 en, bo 0 e ta bajonet rdeã od tistega, ki mi bo delal
silo.«
Vljuden belãek je potegnil besnega oficirja vstran. Ko
so od0 li je dejal oficirju:
»Pustimo starega. On in njegovi bratje so bili pred
prvo svetovno vojno najhuj0 i pretepaãi v dolini.«
Kadar je 0 el oddelek belih mimo njegove hi0 e, je Ma-
tija rekel svojemu dvanajstletnemu vnuku:
»Ivan, pojdi in pre0 tej tiste durake.« Ko se je vnuk
vrnil, mu je povedal, da je 0 lo proti Danam petintride-
set vojakov. Pojejo in vriskajo.
75
VA·KA KRONIKA
BESeDA
»Sedaj pa pojdi v trg k pekovi materi in reci: ,Oãe so
rekli petintrideset lir. Samo to reci in se hitro vrni do-
mov.«
Tako je Matija pritegnil dvanajstletnega vnuka, da je
0 tel bele in Italijane, obenem pa je bil za va0 kega obve-
0 ãevalca.
Va0 ki trgovec mu je dal dve vreãi rÏene moke in vreão
riÏa, da jih prepelje do gozda.
»Deset sem jih Ïe vpra0 al, pa si ne upajo,« je zami0 -
ljeno dejal trgovec.
»To bo lahko. Na hlod naj se dajo deske. Na dno vre-
ãe, nanje slama, na slamo pa gnoj  hlevski, in noben
vrag se ne bo voza dotaknil. Prav na vrhu pa 0 e gnoj
strani0 ãnik, da bo smrdelo vso pot.«
Tako se je tudi zgodilo.
Stra0 no smrdi, ko vozi Matija gnoj na njive, so dogna-
li beli in Italijani. Ko so beli tri tedne hodili od desete ure
zveãer do 0 tirih zjutraj v zasedo za ·entmartinsko ob-
zidje, je Matija s strani0 ãnim gnojem premazal vse ob-
zidje v dolÏini petnajstih metrov. Poãistil je 0 tiri stra-
ni0 ãa va0 ãanom, ki so mu 0 e plaãali za to delo, in kar je
vaÏno, tudi molãali. Beli in njihovi prijatelji  italijan-
ski vojaki so kleli Matijo in tiste, ki so to naredili. Toda
videli jih niso.
Pomlad je prihajala v notranjsko deÏelo. Ozeleneli so
vrtovi, njive in gozdovi. Matija je obiskal gostilno, katere
76
VA·KA KRONIKA
BESeDA
gospodar je bil med organizatorji belih, vendar ni Ma-
tiji nikdar rekel Ïal besede. Samo to je rekel: [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]